Montessori metoda: svoboda učenja in spoznavanja sveta

Montessori metoda: svoboda učenja in spoznavanja sveta

Pedagogika, ki jo je predlagala velika italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica  Maria Montessori, rojena leta 1870, mednarodno znana po izobraževalni metodi Montessori, temelji na neodvisnosti, svobodi in spoštovanju naravnega fizičnega in psihološkega razvoja otroka.

Pred približno sedmimi leti sem se začela zanimati za pedagogiko Montessori. Hčerka Bianka je takrat upihnila prvo svečko. V mojih očeh je bila izjemen otrok. Že kot dojenček je imela popoln prijem pisala in že zelo zgodaj je začela z risanjem in pisanjem. Njena največja želja je bila naučiti se črke. Takrat sem začela raziskovati metodo učenja Montessori in naletela na knjigo, ki jo še danes uporabljam tudi pri sinu. Naslov knjige je “100 dejavnosti za učenje branja in pisanja po metodi Montessori” (od 2. do 6. leta). 

Marija Montessori opozarja, da so otroci od rojstva do šestega leta obdarjeni s “srkajočim umom”, s katerim srkajo vtise iz okolice. “Pomagaj mi, da naredim sam” je glavni in vodilni motiv pedagogike Montessori. Otroci gredo skozi obdobja prizadevanja, da bi pridobili neka nova znanja in veščine in le-ta ne gre zamuditi z ustreznimi spodbudami. Učenje določenih veščin po ustreznem obdobju je veliko težje. 

Sto dejavnosti v knjigi zveni veliko in nepregledno, a ni tako. V kazalu so dejavnosti razdeljene po starosti otroka od dveh do šestih let in vsaka dejavnost je opisana s konkretnimi primeri uporabe. Na koncu knjige so še navodila za izdelavo peščenih črk, premične abecede, geometrijskih likov, kartic z ukazi ter ovojnice z glasovi, črkami in podobami.

Nisem mama, ki bi se strogo držala navodil in nikoli nisem prav veliko prebirala nasvete za starše v revijah, knjigah ali na portalih. Montessori metoda učenja mi je blizu, a stvari prilagodim po svoje in se nasvetov ne držim, kot pijanec plota. Zdrava kmečka pamet je še vedno moje glavno vodilo v vsakdanjem življenju. Odločila sem se, da bom v tem zapisu izluščila za vsako starostno obdobje nekaj nasvetov, ki smo jih uporabljali pri učenju in vsakdanjem življenju po metodi Montessori.

Med 2. in 3. letom:

  • Želela sem, da otroka vzljubita knjige. Že zelo zgodaj smo začeli obiskovati knjižnico in knjigarne. V naši knjižnici imajo vsak torek v mesecu pravljične urice. Skoraj vsak torek sva se z Bianko odpravili v knjižnico, si izbrali knjigice za domov ter poslušali pravljico, ki jo je prebrala knjižničarka. Sledile so še ustvarjalne delavnice, ki so dodatno pritegnile otroke. Obiskovale sva tudi pravljično jogo in ko je bila Bianka stara tri leta se nama je pridružil še Roko. 
  • V otroških sobicah smo uredili prijeten bralni kotiček z mehkimi blazinami ter knjižne police, ki so na dosegu otroških rok. Občasno bralni kotiček popestrimo z bralno čajanko, kar je otrokoma še posebej všeč. 
  • Bianka je takoj, ko je shodila, stala pri svoji leseni tabli in pisala po njej. Napisali smo ji črke, ona pa je iz dneva v dan lepše prepisala. 
  • Črke smo zrezala iz tršega papirja in skupaj sestavljali njeno ime in kasneje tudi ostale besede. Z Rokom trenutno opazujemo napisana imena predmetov. Na vsakem izdelku, ki ga imamo v gospodinjstvu nekaj piše. Otrok prinese kozarec jogurta in vi mu preberete, kaj na njem piše. Tako otrok vizualizira podobe črk.
  • “Poiščiva nekaj, kar se začne z A,…” Koristna igrica za prepoznavanje glasov. Ali pa: “Ugani, kaj vidim, začne se z glasom B…”
  • Tu je še veliko dejavnosti, ki so primerne za otroke v prvem starostnem obdobju. Otrok, ki ima oblačila na dosegu roke, si lahko že sam izbere perilo in nogavičke in se tudi poskuša obleči sam. Lahko vam pomaga pri zalivanju rož, delu na vrtu, lupljenju in rezanju mehkejšega sadja in zelenjave, mazanju kruha z namazi, tehtanju sestavin za peko peciva, nalivanju vode v posodo, odpiranju in zapiranju posod, stekleničk, vrečk in še marsikaj. 
  • Igrače, ki so vedno na dosegu roke in ne nametane v velike zaboje, otrok lažje izbere za igro in že sam pospravi po končani igri. Pomembno je, da otroka med igro ne prekinjamo po nepotrebnem. Na njegovo željo ga usmerjamo in mu pomagamo.
  • Veliko časa preživimo v naravi, prepoznavamo zvoke, preizkušamo različne vonje, opazujemo spreminjanje letnih časov, rast sadja, zelenjave, se učimo barve, se dotikamo rose, kamenja, peska, zemlje in ostalih snovi.

Od 3. leta naprej:

  • Bianka je v tem starostnem obdobju zelo rada izdelovala knjigice. Narisala je več časovno zaporednih sličic, ki jih je z najino pomočjo zalepila ali spela v knjižico. Potem nam je zgodbo tudi pripovedovala. Spodbujanje k pripovedovanju zgodb je zelo pomembno zaradi bogatitve besednega zaklada in domišljije. Mi smo imeli pri tem poseben ritual. Začelo se je z obnavljanjem dneva, ki je bil za nami, kaj vse se nam je zgodilo. Bianka je kmalu prevzela vlogo pripovedovalke. 
  • Izberete lahko vsak dan nekaj predmetov, ki jih otrok skuša opisati. 
  • Predmete lahko otrok razvršča po lastnostih. Tekočine loči od sipkih snovi ali pa razvrsti predmete po velikosti ali teži.
  • V peskovniku in na plaži pišete črke v pesek. Otroku lahko napišete besedo in jo skupaj preberete. Ko zna napisati svoje ime in priimek, ga zelo rad piše kjerkoli. Svoje ime lahko napiše z vilico na pire krompir, v moko, ki smo jo potresli po pultu, na steni tuš kabine, s črkami iz pene med kopanjem v kadi, z magnetnimi črkami na hladilniku in seveda na papirju podpiše vsako risbo.
  • Čas med vožnjo v avtomobilu, avtobusu ali vlaku lahko izkoristite za prepoznavanje predmetov iz okolice, opisovanjem le-teh, iskanjem predmetov, ki se končajo na določen glas, iskanjem rim ali štetjem. Na karton lahko narišete nekaj zgradb in predmetov, ki jih lahko srečate na poti in kvadratek za kljukico. Ko otrok med vožnjo zagleda nekaj iz seznama, naredi kjukico poleg narisanega predmeta.

Od 4. leta naprej

  • v tem obdobju smo veliko uporabljali črke na lesenih kvadratkih oz. scrabble. Iz črk najprej sestavljajo besede, ki jih starši napišemo na list papirja. Kasneje lahko zapišejo vedno več besed in tudi cele povedi.
  • Izdelate lahko peščene ali kartonske velike in male črke s pomočjo katerih otrok sestavlja pare (A in a, B in b,…)

Od 5. leta naprej

  • V tem obdobju pridejo na vrsto še težje in bolj natančne ročne spretnosti, kot je naprimer šivanje. Otrok lahko zašije gumb, iz nogavic in filca izdela živalce, riše na kamenje, tekstil, les in ostalo. 
  • Pomembno je, da otroci rišejo in pišejo na list papirja, da se otrokovo zapestje  zmehča in mišice okrepijo.
  • Otroka rada izdelujeta tudi makete. Pri nas je je začelo tako, da je Bianka s tatijevo pomočjo izdelala maketo vasi za sosede, ki so se odselili.

Naša družina je velik ljubitelj narave in skoraj ves prosti čas izkoristimo za izlete, pohajkovanje po bližnji okolici ali pa kar pred hišo. Otroka v naravi uživata, odkrivata, raziskujeta in se veliko naučita. Naše glavno vodilo: “Pusti otroku biti otrok.” 

 

Leave a Reply

Close Menu